Komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je opravila dve nujni zaprti seji. Na prvo sejo je povabila varnostna in pravna strokovnjaka Miroslava Žaberla in Rajka Pirnata ter z njima preverila, kaj so lahko zakoniti razlogi za zamik aretacije (domnevnih ruskih vohunov lansko jesen) in kakšna je linija poveljevanja med različnimi vodji institucij – Sove, GPU-ja, NPU-ja. Med drugim so ugotovili, da je povsem nedopustno, če predsednik vlade vpliva na delo varnostnoobveščevalnih služb, je na novinarski konferenci povedal predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi).
Knovs je na drugo sejo povabil nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava in nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Tudi po tem razgovoru ostaja odprto vprašanje, ali je zamik aretacije zahteval predsednik vlade Robert Golob ali pa sam direktor Sove Joško Kadivnik. Lindav in Bobnarjeva sta vztrajala, da ga je zahteval Golob.
Kaj je ugotovil Knovs?
Je pa Knovs ugotovil naslednja dejstva (kot jih je navedel Žakelj). Prvo dejstvo: zamik aretacije se je zgodil. Drugo dejstvo: policija je bila pripravljena že na prvi mogoči termin. Tretje dejstvo: zamik je predlagal direktor Sove Kadivnik. A izjave vseh udeleženih se ne skladajo, predvsem glede vprašanja, kakšni so strokovni razlogi za zamik. Lindav in Bobnar sta glede tega ponovila trditve, ki sta jih povedala že na seji preiskovalne komisije.
Žakelj je poudaril, da sta Lindav in Bobnar trditve podala pod kazensko odgovornostjo, ki sta se je dobro zavedala. Pričanje direktorja Sove pa ni bilo pod prisego.
Zaradi boljše razjasnitve dogajanja bo Knovs na sejo povabil predsednika vlade Roberta Goloba.
Žakelj je navedel eno od zaznanih neskladij. Strokovnjaka sta na seji povedala, da je normalno, da je o takšnih zadevah premier obveščen. Direktor Sove pa je po poročanju medijev navajal, da premier ni bil obveščen, pa da je bil dvakrat obveščen ...
Obravnavali so tudi strokovne razloge za zamik aretacije. Direktor Sove je sam navedel, da bi zaradi aretacije lahko tuje obveščevalne službe vplivale na potek referendumov in drugega kroga volitev. Žakelj je javnost pozval, naj sama presodi o strokovnosti argumentacije, če so referendumi izvedeni 27. novembra, predlagana aretacija pa bi bila izvedena 28. novembra; in kako naj bi bil videti vpliv tujih obveščevalnih služb na volitve.
O obvezi molčečnosti
Knovs je za Tatjano Bobnar in Lindava zaprosil za odvezo molčečnosti, kot se to običajno dela, je navedel Žakelj. "Nismo je dobili. "To kaže na to, da nekdo želi kakšno stvar prikriti – to je moja osebna interpretacija." Zato so na seji po Žakljevih navedbah govorili samo o zadevah z oznako interno, torej, kako je potekala aretacija, ali je bil kakšen vpliv nanjo in kakšni so razlogi za prestavitev.
Uranič: Šlo je le za halucinacije
Član Knovsa Teodor Uranič (Svoboda) je po poročanju Slovenske tiskovne agencije navedel, da je od seje pričakoval dokaze, a lahko po njej mirno reče, da je šlo le za "halucinacije". "To ni nič drugega kot eklatantno izkoriščanje Knovsa. Izkorišča ga NSi za odvračanje pozornosti od afere Dars," je dejal.
Uraniča žalosti, da NSi za nabiranje političnih točk izkorišča nacionalno varnost. "To je nedopustno in me zanima, kako na to gledajo naši zavezniki, med drugim v zvezi Nato," je dejal.
Sova pričakuje obravnavo podatkov v skladu z zakonodajo
Slovenska obveščevalno-varnostna služba (Sova) je v odzivu na Žakljeve navedbe zapisala, da zadeve ne more podrobno pojasnjevati, ker še vedno poteka kazenski postopek. Tako piše v sporočilu za javnost Sove, ki ga je poslal vladni urad za komuniciranje (Ukom).
Pojasnili so, da je Kadivnik Knovsu predstavil več operativno-taktičnih razlogov za določitev mogočih datumov izvedbe dejavnosti, od katerih nekateri temeljijo tudi na odredbah za uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov. Te oblike pridobivanja podatkov se uporabljajo, ko je utemeljeno pričakovati, da se bodo pridobili pomembni dodatni podatki.
Sova je dodala, da so takoj po prijetju ruskih vohunov 5. decembra 2022 o vseh podrobnih ugotovitvah v zadevi in mogočih posledičnih tveganjih pisno obvestili zakonsko določene prejemnike informacij agencije, med njimi predsednika vlade, Knovs in tudi tedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar.
Ob tem v agenciji pričakujejo, da so vsi tajni podatki agencije obravnavani v skladu s predpisi s področja varovanja tajnih podatkov, torej da osebe, ki so se v okviru dela s tajnimi podatki seznanile, te uporabljajo le za izvajanje svojih nalog ali funkcije oz. le v primeru, ko so na zahtevo pristojnih organov razrešene dolžnosti varovanja tajnosti podatka od predstojnika organa, ki je podatkom določil stopnjo tajnosti.
Dodatno so pojasnili, da agencije Bobnar in Lindav nista zaprosila za odvezo molčečnosti v primeru pričanja pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega vmešavanja v delo policije, take zahteve pa ni podala niti navedena komisija.
Kot so pojasnili, je zahtevo za razrešitev dolžnosti varovanja tajnih podatkov za Lindava, ki se nanaša na sodelovanje Nacionalnega preiskovalnega urada, uprave kriminalistične policije in Generalne policijske uprave s Sovo pri izvedbi aretacije domnevnih ruskih vohunov, Knovs 6. novembra naslovil na generalnega direktorja policije Senada Jušića.
Ta je zaprosilo odstopil Sovi, saj je tajnost podatkom določila njena pooblaščena oseba. Po proučitvi zaprosila je agencija odločila, da se Lindava zaradi kazenskega postopka, ki trenutno poteka, ne razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatkov. O podatkih Sove, ki se nanašajo na opredeljeno vsebino, pa lahko vsa morebitna pojasnila poda predstojnik agencije oziroma od njega pooblaščena oseba.
Agencija bo v zadevi, pomembni za nacionalno varnost Slovenije in v povezavi s katero še poteka kazenski postopek, še naprej ravnala dosledno v skladu z določbami zakona o tajnih podatkih in to upravičeno pričakuje tudi od posameznikov in organov, ki so seznanjeni z zadevo, so sklenili sporočilo.
Predzgodba
Knovs je že na prejšnji seji preverjal domnevno vplivanje predsednika vlade Goloba na preložitev aretacije domnevnih ruskih vohunov, a ni dobil trdnih sklepov. Po poročanju POP TV-ja naj bi namreč nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar na zaprtem delu seje parlamentarne preiskovalne komisije (posnetka sta dostopna spodaj) govorila o tem, da naj bi se Golob osebno zavzel za preložitev aretacije z novembra na december. Knovs je na tedanji seji ugotovil, da je bilo okno za aretacijo odprto med 28. novembrom in 10. decembrom. Direktor Sove Kadivnik je predlagal, da se izbere 5. december, in sicer zaradi vpliva na referendum in drugi krog lokalnih volitev, pa čeprav je bila policija na izvedbo aretacije pripravljena že 28. novembra, so navedli v Knovsu.
Predsednik Knovsa Žakelj je že v oktobrski izjavi za javnost dejal, da je treba preveriti, ali je bil datum aretacije izbran strokovno ali politično. Varnostni strokovnjak Denis Čaleta je oktobra za TV Slovenija dejal, da se mu razlogi za zamik aretacije ne zdijo "hudo strokovni", in osebno ocenil, da to "niso pravi razlogi" za takšen poseg. Radio Slovenija pa je navajal različne neuradne razlage okoli dogodka, od tega, da naj bi Golob vplival na preložitev aretacije prek sekretarja za nacionalno varnost Andreja Benedejčiča, ki naj bi obvestil Kadivnika, ta pa naj bi obvestil NPU, na veliko začudenje tožilstva. Golob je sicer navedbe odločno zavrnil. "Lepo vas prosim, to je še ena od tistih halucinacij, ki so popolnoma neresnične, ker so tudi meni popolnoma nedosegljive."
Domnevna ruska agenta, ki so ju prijeli 5. decembra lani, sta imela najeto pisarno v poslovni stavbi Lesnine na Parmovi ulici v Ljubljani, po navedbah zunanje ministrice Tanje Fajon sta bila agenta ruske tajne službe. Novica je zakrožila januarja letos.
Video: Posnetek pričanja Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava na preiskovalni komisiji
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje