Pričakovano, predvidljivo, a nepozabno in najbrž neponovljivo. 81-kilometrski samostojni beg za zmago na ikoničnih belih cestah Toskane. Foto: AP
Pričakovano, predvidljivo, a nepozabno in najbrž neponovljivo. 81-kilometrski samostojni beg za zmago na ikoničnih belih cestah Toskane. Foto: AP

Dirka po Valencii 2020, Dirka po Združenih arabskih emiratih 2021 in 2022, klasika Jaen 2023 in Strade Bianche 2024. Zadnjih pet sezon je Tadej Pogačar odprl s slavjem na svoji prvi dirki. Zadnje tri je tudi sklenil z zmago, ko je slavil na spomeniku Dirka po Lombardiji, leta 2020 pa je koronsko sezono sklenil s tretjim mestom v Liègeu.

Na najtežjem makadamskem odseku Monte Sante Marie je krenil v zmagoviti samostojni pobeg, tako leta 2022 kot to soboto. Takrat 51 km, zdaj 81 km pred ciljem. Dve uri in štiri minute se je vozil sam v ospredju proti cilju v srednjeveškem središču Siene.

Sorodna novica Pogačar že na uvodni dirki nagnal tekmecem strah v kosti

Rekord zadnjih let popravljen za 23 km

Za nekatere predvidljivo dolgočasno, za druge epsko in zgodovinsko ter ustrezno za eno najlepših tekem v sezoni, ki je simbol fenomena kolesarjenja po makadamu oz. gravlu. Da ne omenjamo, da si je dirka prisvojila naziv novodobni kolesarski spomenik.

V zadnjih letih je na največjih enodnevnih dirkah kar nekaj uspešnih samostojnih napadov, ki se končajo z zmago. Zaščitni znak Remca Evenepoela ob njegovih slavjih v San Sebastianu in Liegeu ter na svetovnem prvenstvu 2022. A v pokoronskem obdobju je bil najdaljši zmagoviti napad Dylana van Baarla na dirki Dwars voor Vlaanderen (Proti Flandriji) leta 2021, ko je slavil po 58-kilometrski samostojni vožnji.

Sorodna novica Pogačarju ni mogel slediti nihče. Tako bi bilo lahko tudi na Giru in Touru.

Rominger na Dirki po Lombardiji 1989 bežal 113 km

Vestni kronisti so se lotili najdaljših zmagovitih pobegov na največjih kolesarskih klasikah, ki so dandanes del svetovne serije oziroma se na njih delijo medalje največjih medalj.

Po podatkih ProCyclingStatsa je Daniël Herbers sestavil naslednjo lestvico najdaljših solo voženj po letu 1945:

  • 113 km: Tony Rominger (ŠVI), Dirka po Lombardiji 1989
  • 100 km: Joseph Bruyère (BEL), Dirka Liège–Bastogne–Liège 1976
  • 90 km: Vittorio Adorni (ITA), svetovno prvenstvo 1968 v Imoli
  • 85 km: Fausto Coppi (ITA), Valonska puščica 1950
  • 81,1 km: TADEJ POGAČAR (SLO), Strade Bianche 2024
  • 77 km: Bernard Hinault (FRA), Dirka Liège–Bastogne–Liège 1980
  • 75 km: Fiorenzo Magni (ITA), Dirka po Flandriji 1951
  • 73 km: Eddy Merckx (BEL), Dirka po Flandriji 1969
  • 68 km: Michele Dancelli (ITA), Dirka Milano–Sanremo 1970
  • 67 km: Fiorenzo Magni (ITA), Dirka po Flandriji 1950
  • 65 km: Dietrich Thurau (NEM), Dirka Liège–Bastogne–Liège 1979
  • 60 km: Andrej Čmil (BEL/MLD), Pariz–Roubaix 1994
  • 60 km: Rudi Altig (NEM), Dirka po Flandriji 1964
  • 58 km: Dylan van Baarle (NIZ), Dirka proti Flandriji 2021
  • 58 km: Moreno Argentin (ITA), Valonska puščica 1991
  • 56 km: Philippe Gilbert (BEL), Dirka po Flandriji 2017
  • 53 km: Tom Boonen (BEL), Dirka Pariz–Roubaix 2012

Coppi napadel na Turchino, 147 km pred Sanremom

Fausto Coppi je petkrat osvojil Dirko po Italiji in trikrat Dirko po Franciji. Od spomenikov je osvajal le domači italijanski klasiki: petkrat Lombardijo in trikrat Milano–Sanremo. Foto: AP
Fausto Coppi je petkrat osvojil Dirko po Italiji in trikrat Dirko po Franciji. Od spomenikov je osvajal le domači italijanski klasiki: petkrat Lombardijo in trikrat Milano–Sanremo. Foto: AP

A mitski rekord ostaja pri prvaku vseh prvakov. Fausto Coppi je namreč na Dirki Milano–Sanremo zmagal po 147 kilometrih samostojnega pobega. Med prvo povojno zimo se je Italijan načrtno pripravljal na uvodno klasiko in prišel na start v vrhunski formi. Na začetku je sledil napadom, nato pa se je na tedaj odločilnem vzponu na Turchino, kjer še zdaj dirka prečka Apenine, otresel vseh spremljevalcev. Na vrhu prelaza je imel med četrt in pol minute prednosti pred Francozom Lucienom Teisseirom in naslednjih 147 km je Coppi prekolesaril sam v ospredju.

Prednost je strmo naraščala, zgodovinski radijski prenos pa se je zapisal v italijanski zgodovinski spomin. Ob prihodu v obmorsko letovišče Imperio je imel Coppi deset minut prednosti in se je v še zdaj delujoči kavarni Piccardo na Dantejevem trgu ustavil za kavo. Ko je spil espreso in ga tudi sam plačal, je krenil proti cilju. Na Via Romi v Sanremu je Coppi slavil s 14-minutno prednostjo pred drugim Teisseirom ...

To je bila prva od treh zmag Coppija v štirih letih na Milano–Sanremo. Pravi uvodni spomenik sezone je naslednja dirka in veliki cilj pomladi za Tadeja Pogačarja. Lani je bil četrti, predlani peti in ob krstnem nastopu leta 2020 že 12.

Če mu nekako uspe izigrati tekmece na Poggiu v Sanremu, bo imel priložnost, da osvoji še četrtega od petih kolesarskih spomenikov. Potem bi slovenskemu šampionu manjkala le še Dirka Pariz–Roubaix ... A v nasprotju s Strade Bianche bo v soboto, 16. marca, na startu v okolici Milana tudi branilec zmage na primaveri in zmagovalec lanskega Roubaixa ter svetovni prvak, vse v eni osebi – Mathieu van der Poel.

Pogačar bo vsekakor skušal posnemati Coppija, a ne z napadom na Turchino, temveč z morebitnim slavjem na Vii Romi v Sanremu. Od lanske zmagovite četverice, ki se je izoblikovala na Poggiu, ne bo Wouta van Aerta, a zato bosta Filippo Ganna in seveda Mathieu van der Poel. Foto: RCS Sport
Pogačar bo vsekakor skušal posnemati Coppija, a ne z napadom na Turchino, temveč z morebitnim slavjem na Vii Romi v Sanremu. Od lanske zmagovite četverice, ki se je izoblikovala na Poggiu, ne bo Wouta van Aerta, a zato bosta Filippo Ganna in seveda Mathieu van der Poel. Foto: RCS Sport

Riddle: ID: gWstvZw1


SVETOVNA LESTVICA UCI

Na najnovejši lestvici Mednarodne kolesarske zveze po petih od 35 dirk sezone je Pogačar z drugo zmago na Strade Bianche še utrdil vodstvo in ima po novem 1687 točk prednosti pred Jonasom Vingegaardom. A ker Pogi ne brani lanske zmage na Dirki Pariz–Nica in Danec dirka na Dirki od Tirenskega do Jadranskega morja, se bo prihodnji teden po koncu obeh omenjenih dirk razlika znova zmanjšala.

Primož Roglič se v Franciji na dirki proti soncu bori z Remcom Evenepoelom za status tretjega kolesarja na UCI-lestvici, pri čemer pa je Belgijec v prednosti, ker lani ni dirkal na nobeni od sočasnih marčnih dirk, medtem ko Zasavec brani točke za skupno zmago na Dirki od Tirenskega do Jadranskega morja 2023.

5. marca (po petih od 35 dirk svetovne serije 2024)