Rojen 1975 se je v osnovni šoli navdušil nad kulturo, ki jo je spoznal iz filmov. Kulturo, kjer se je življenje vrtelo okoli breakdancea in rapa. Zdelo se mu je nenavadno, da lahko ustvarja rap v slovenskem jeziku in na prvih demoskladbah je k sodelovanju povabil kar svojo sestro.

Daleč najodmevnejši skladbi z njegovega prvenca sta postali  Keš p**** in Trnow I / The Neralić Story.  Foto: Borut Živulović/BoBo
Daleč najodmevnejši skladbi z njegovega prvenca sta postali Keš p**** in Trnow I / The Neralić Story. Foto: Borut Živulović/BoBo

Naše poti s Klemnom so se zadnjič križale leta 2015, ko je mesec dni pred praznovanjem 40. rojstnega dne preživel srčni infarkt. "15 let 'nažiganja'. Bilo je že preveč. Na koncu so bile že res 'štale', ker lezeš samo še navzdol. Prijatelji so se mi izogibali in na koncu sem se vprašal: 'Kaj je s tabo?' Zdi se mi, da začneš iskati v pijači veselje, pogum in ne vem, kaj še. Ampak vse to je v tebi. Zakaj bi to iskal v pijači? Toda takrat tega ne veš in ti je vse samoumevno. Ja, gremo za zabavo malo pit. Kot da se ne moreš brez tega zabavati. Zdaj šele vse prihaja za mano," je takrat pripovedoval Klemen.

Njegov prvenec iz leta 2000 je najbolj prodajan raperski album v Sloveniji vseh časov z več kot 10.000 prodanimi izvodi. Klemen je prvi slovenski raper, ki je za svoj album spisal in naredil glasbo, ga aranžiral in zanj spisal tudi besedila, torej je praktično vse avtorsko delo naredil sam. "Klemen je edini gostujoči raper tudi nasploh na prvi izdani rap plošči v Sloveniji, saj si je na AliEnovi Levi sceni odšel v mesto in si brezbrižno kupil žvečilne gumije. Klemen Klemen je legenda domačega rapa, ki ni zgolj pionir scene, temveč njegov steber do današnjega dne, in to kljub temu, da je večkrat gledal smrti v oči," pišejo o njem kronisti.

Koncert bo snemala Televizija Slovenija in si ga boste lahko ogledali v nadaljevanju leta.

Klemen oz. Trnowska ninja priznava, da ga je pozornost po izdaji prvenca prevzela in kmalu mu je vse postalo preveč. Začel je iskati pobeg. Na napačnih koncih. Infarkt je prišel kot klic k streznitvi in po njem je obrnil list in začel pisati novo poglavje.

Zvečer prihaja v Križanke, kjer bo s svojimi rimami "udaril" le nekaj metrov stran od kraja, kjer se je vse začelo. Kraja, ki bo za vedno njegov sinonim.

Kako na začetke gleda sam, koliko se mu je spremenilo življenje po srčnem infarktu in kako je videti njegov vsakdanjih, si lahko preberete spodaj.


Ko je izšel album Trnow stajl na začetku tisočletja, kje ste se videli čez 20 oz. 22 let? Kakšno prihodnost ste imeli pred svojimi očmi?

Sploh nisem kaj preveč razmišljal. Živel sem tako, kot sem. Nisem načrtoval ali si zastavljal vprašanja o prihodnosti. Kar bo, pa bo, je bilo moje vodilo. In zgodilo se je tako.

Se kdaj vprašate, kaj bi se zgodilo, če bi si natančneje zastavili načrt ali cilje za na primer naslednjih pet, deset let? Bi bilo kaj drugače? Bolje?

Ne vem, kaj bi lahko bilo bolje, in na to vprašanje ne bomo nikoli vedeli odgovora. Če bi bilo namenjeno, bi že bilo. Ker pa ni, je tako, kot je. In je tudi v redu.

Kako resno jemljete svet okoli sebe?

Poskusim ga jemati čim manj resno. Če ga vzameš preresno, hitro padeš v depresijo. Dogodke v svojem življenju se trudim spremeniti v hec. Sem pa tudi takšen človek, da si kakšne stvari precej vzamem k srcu. Resnica je, da si slabe izkušnje veliko hitreje zapomnimo in jih gojimo ter se iz njih učimo. So šola v življenju, ki nas učijo, da je treba lepe trenutke postavljati čim bolj v ospredje.

Kdo ali kaj vam gre danes najbolj na k****?

Politika. Politiki, ki naj bi delali za blagor ljudi, ampak se mi zdi, da vsak bolj dela za svojo skledo in kradejo. To mi gre še najbolj na k**** (smeh).

Tudi sami ste se v preteklosti spogledovali s politiko v svojih besedilih. V mislih imam skladbo FBS (Fafing Bradr System). V njej ste predstavili projekt fiktivne stranke FBS. Vaš moto je bil: "Volite nas, okradli vas bomo pošteno". Kaj je bil namen te skladbe?

Želel sem na splošno opisati, kako politiki ne združujejo ljudi, ampak bolj delajo zase. Ne delajo v blagor ljudi, kar bi moral biti njihov poklic.

Kako pa gledate na stanovske kolege, raperje, ki v svojih besedilih nastavljajo ogledalo družbe, hkrati pa so se tudi sami preizkusili v političnem udejstvovanju ali družbenem aktivizmu?

Nisem proti, če se ljudje tako sami odločijo. Nisem pa pristaš tega, da se pred višje dobro skupnosti postavljajo zasebni interesi.

Glasba lahko veliko da in tudi vzame. Katere resnice ste spoznali preko rapa in preko načina življenja z glasbo?

Sam sebe spoznavam skozi rap, ko pišem besedila in ustvarjam 'beate'. Včasih se čudim, kaj je v meni. Vesel sem, da imam rap za svojega sopotnika v življenju.

To je terapija, kajne?

Ja, kaj pa (smeh).

Kaj je tisto gonilo, ki vam daje zrak v pljuča vsak dan? Kaj vas motivira?

Na splošno se poskušam kar sam motivirati. Hočem se otresti slabih mislih in se motiviram s tem, da bodo težki časi že minili. Sploh v teh časih, v katerih smo, je treba malo več varčevati in gledati, kako boš preživel, me pomirja to, da se bodo na koncu stvari že umirile. Pomembno je, da sonce sije in da nismo preveč zahtevni. Večkrat se zamislim, kaj sploh jamram, ker nekateri ljudje nimajo niti za kruh. In si rečem: "Saj mi ni tako težko."

Lepota je v majhnih stvareh?

Ja.

Kaj okupira vaše dni, ko se ne pripravljate na koncert, kakršen vas čaka v Križankah. Kakšen je vsakdanjik Klemna Klemna?

Po navadi kar dalj časa spim, ker sem malo nočna ptica. Jutra začnem smoothijem ali jogurti s semeni za zdrav zajtrk. Okoli dveh imava z očetom kosilo. Včasih skuham sam, včasih on, včasih vsak zase. Vmes pospravljam po stanovanju, če me čaka to opravilo. Zadnje čase z očetom igrava šah. Popoldne si vzamem čas za sprehod, umiritev misli ter zvečer še kakšna večerja, tuš in mogoče kakšen film.

Kdo je boljši šahist? Vi ali oče?

Učil sem se od njega (smeh). Nekako sva si na istem. Odvisno od obdobja. Zadnje čase sem ga večkrat premagal, včasih pa ima oče svoj niz. Ob svojem zadnjem nizu zmag sem ga vprašal, kaj se je zgodilo z njim (smeh).

Živite zelo zdravo življenje. Kako danes gledate na obdobje, ki se je zaključilo z vašim pristankom v bolnišnici zaradi infarkta?

Vse, kar se mi je zgodilo po izdaji, je sprožilo resno stresno obdobje. Nisem bil navajen "slave". Izčrpavala me je pozornost. Nisem niti verjel, ko me je nekdo pohvalil, da je pohvala iskrena. Danes pohvalo jemljem drugače. Včasih sem se pa spraševal, kakšen je motiv za pohvalo? Ali mi lažejo? Tu se vidi, kako samozavestna oseba si in koliko te lahko okolica zmede. Mene kar je. Imel sem več težav s pomanjkanjem samozavesti. In zdaj sem na boljšem, toda na tej poti po izdaji albuma me je okupiral stres. Že tako imamo v družini zgodovino bolezni srca in ožilja. Vse skupaj je botrovalo k mojemu infarktu. Stres se je samo stopnjeval, veliko sem tudi pil in vzrok infarkta je bilo 10- ali 15-letno nezdravo življenje.

Zdaj poskušam živeti čim bolj razbremenjeno. Poskusim se čim manj obremenjevati in uživati v svoji družbi. Vem, da moram sam skozi to: tako kot mora vsak posameznik poskrbeti zase.

Sorodna novica Klemen Klemen: Moram priznati, da je zanimivo trezno življenje

Trnow stajl je zagotovo še danes eden najboljših raperskih albumov v Sloveniji. Ali ste se zavedali, da bo to slovenska klasika, ko ste ga izdali? Kaj ste takrat razmišljali?

Nikoli nisem razmišljal, kaj bo nastalo iz njega. Meni je bilo 'the best'. In poklopilo se je, da so se ljudje z njim poistovetili. To me je najbolj razveselilo. Tudi ne bi ga označil za najboljšega. Vsi raperji smo ena mavrica in vsak od nas je ena barva v njej. Moja barva dela Zlatkovo lepšo, Zlatkova pa mene. Vsi smo del te mavrice in vsak lahko iz nje potegne ali si vzame tisto barvo, ki mu je najbolj všeč.

Klemen Klemen je kronist nekega časa mesta Ljubljane in predela Trnovo, s katerimi smo se soočali na prelomu tisočletja. Foto: Borut Živulović/BoBo
Klemen Klemen je kronist nekega časa mesta Ljubljane in predela Trnovo, s katerimi smo se soočali na prelomu tisočletja. Foto: Borut Živulović/BoBo

Katere albume ali izvajalce ste poslušali, preden ste ustvarili album Trnow stajl?

Precej rapa. Lahko bi našteval izvajalce v nedogled. Na začetku sta me zaznamovali skupini Run DMC in Public Enemy, potem ko je prišel Wu-Tang Clan, sem se navdušil nad Ol' Dirty Bastardom. Pozneje so me najbolj prevzeli Geto Boys: Scarface, Bushwick Bill in Willie D.

Koliko ste idealizirali te raperje? So vam postali vzor ali ste se bolj zaljubili v njihovo glasbo?

Mogoče malo oboje. Zagotovo je ta ameriški rap bolj 'gansta s***' in so me prevzele zgodbe o življenju na ulici in streljanju. Čeprav v življenju nisem nikogar ustrelil (smeh). Ne živim življenja, kot ga oni. Sem pa poskušal v svojih besedilih opisati svoje življenje, kar mi ni všeč, in ob tem sem mogoče tudi uporabil kakšno pretiravanje (smeh).

Kako bi lahko označili Trnovo danes? East side, West side, Dirty south oz. vzhodna, zahodna obala, jug?

Bolj jug, ker je Trnovo na jugu Ljubljane. Tudi Geto Boys so bolj pripadniki juga in všeč mi je bila ta povezava.

Katero skladbo si danes največkrat zavrtite z albuma Trnow stajl?

Če povem po resnici, sploh ne poslušam svoje glasbe (smeh). Če že, ko vadim. Za dušo pa si jih nikoli ne zavrtim.

Kdaj so začele nastajati skladbe za Trnow stajl? Že leta pred izidom albuma naj bi namreč krožile demokasete ...

Rap sem začel ustvarjati v osnovni šoli – v četrtem oz. petem razredu. Pisal sem besedila in ustvarjal 'beate', ampak nisem vedel, če bodo kdaj izdana. Rap sem ustvarjal iz veselja. Kakšne skladbe so nastale že leta 1991 oz. 1992 od Keš p***, Nataše iz Depale vasi in še kakšne skladbe, ki sploh niso bile izdane. Kdo je podrl Kolisej? in podobne. Te ne bodo najbrž nikoli izdane.

Mi lahko opišete, kako je potekalo vaše ustvarjanje rapa v petem razredu?

Ko sem gledal film Breakin' v tretjem razredu osnovne šole, sem postal 'nor' na temnopolte umetnike, raperje in kulturo, ki se je razvila iz breakedancea. Moja prva skladba je bila celo napisana v angleščini, ker si nisem predstavljal, da obstaja rap v slovenščini. Zdelo se mi je nemogoče. Na koncu sem pisal celo s svojo sestro, ko sva bila v osnovni šoli. Na eni izmed skladb je še ona vmes vzklikala: "Yes!" Snemala sva na kasete in takrat se mi je zdelo vse, česar sem se lotil, novo. Odkrival sem nov svet.

Ko pa enkrat izdaš svojo glasbo, se ustvari pritisk. Ta nastane iz pričakovanj, ko razmišljaš, kaj naj bi drugi pričakovali in kaj bi moral sam narediti. To ustavi ustvarjalni proces. Če predstavljaš to, kar je v tebi, še najbolj začutijo ljudje.

Kako ste se takrat lotil delanja 'beatov' in kako sta se spoznala z DJ SSF-om?

Slišal sem, da v Ljubljani – ko še ni bilo toliko raperjev – obstaja nekaj ljudi, ki imajo več raperskih kaset doma. To je bil Stojko, Ali En – danes Dalaj Eegol in MC Brane iz Radia Študent. Zakladnica slovenskega rapa je Jizah in nanj bi se morali obrniti za boljši oris scene. Ampak takrat je DJ SSF živel v BS-u in je vozil BMX, še danes ga. Spoznala sva se na poligonu pod našo vzgojiteljsko šolo za Bežigradom, kamor sem hodil. In pri geografiji sem ga zagledal skupaj s Stojkom, šel do njega po pouku in mu rekel, da sem slišal, da je raper. Od tistega trenutka naprej naju je rap vodil.

Na albumu imate tudi 'sample' iz skladbe Bajage za Barabo. Kako ste prišli do njega?

Še sam se ne spomnim dobro. Malo sem vadil svoje besedilo na različne glasbene podlage in med drugim sem našel tudi Bajago. Dodal sem mu počasnejši ritem in je izpadlo zelo 'kul'. Sploh zato, ker je bil Bajaga predstavnik jugoslovanske glasbene scene. Potem je tudi moja založba poklicala njihovo, tako da smo uredili avtorske pravice. Drugače pa smo raperji precej uporabljali sample iz drugih žanrov – takrat je bilo to običajno. Danes pa je pred uporabo nujno, da se uredijo dovoljenja za uporabo. S tem je 'samplanje' izgubilo svoj čar. Veliko denarja gre v izvirnik. Sam gojim spoštovanje do vseh, ki so ustvarili izvirnike, da si lahko od njih kaj izposodimo in s tem poudarjamo veličino glasbe.

Tudi Kendrick Lamar je vzel 'sample' zasedbe September Janeza Bončine - Benča. Kaj je na glasbi s področja nekdanje skupne države, da je tako mikavna za raperje?

Ta glasba je vedno mešala štrene po vsem svetu. Živimo na križišču vseh poti, ki vodijo v Evropo, zato so se tudi pomešali vplivi. Tako kot je bila Jugoslavija svetovna sila v športu, je pustila svoj pečat tudi drugje. Glasba je bila še posebej močna, ko smo bili pod skupno državo. Je že nekaj v njej.

Sorodna novica Kendrick Lamar uporabil 'sample' iz Benčevega opusa

Če bi še enkrat ustvarili Trnow stajl, bi kaj spremenili? Naj bo to besedilo, 'beat', 'flow' ...?

Včasih, ko poslušam kakšno skladbo, si mislim: Zdaj bi boljše odrapal. Čeprav, ko poskušaš rapati na novo, ni nič bolje (smeh). Bi kar pustil, tako kot je.

Ali ste za skladbo Keš p*** takoj ustvarili videospot? Ali šele po reakciji poslušalcev?

Nikoli nismo čakali na kakšne reakcije ali odzive. Dogodki so se odvijali spontano. Razen, če je prišla pobuda iz založbe, sem jo poslušal.

V eni izmed svojih skladb ste odrapali, da sovražite Maribor in Vijole. Ste zaradi tega na Štajerskem ali drugje dobili okoli kepe?

Nisem. Enkrat na Ptuju smo se malo sporekli. Sem pa besedilo napisal kot navijaško skladbo za Ljubljano. Nisem si mislil, da bo izpadlo, kot je. Nisem proti Mariboru niti proti Štajercem. Vse imam rad. Je pa res, da je med Vijolami in Green Dragonsi večno rivalstvo in da me Vijole skorajda ne pustijo v Maribor. Sam pa tudi ne bom šel nastopat, če me pod odrom gleda 200 ljudi, ki bi me radi malo pogledali s pestmi. Žal mi je, da nisem imel priložnosti predstaviti Mariborčanom svoje plati zgodbe. Mogoče se pa kdaj še kaj obrne.

Kakšen je danes vaš odnos do uporabe gasilnih aparatov na koncertih?

(Smeh) Z Jizahom razmišljava, da bi Aliju oz. Dalaju dala na mojem koncertu gasilni aparat. Sam sem ga spustil na njegovem koncertu in ni bilo najbolj prav. Takrat sem imel še obdobje, ko sem veliko pil in ko sem šel na oder, sem zagledal gasilni aparat. Kot da bi me gledal in govoril: "Vzemi me." Nisem preveč razmišljal, samo vzel sem ga v roke. Ni bilo prav in rad bi se opravičil Dalaju in vsem obiskovalcem, ki so bili prisotni v dvorani. Ampak hvala bogu: Se me bodo vsaj zapomnili (smeh)!