V PZS-ju ob mednarodnem dnevu gora pozivajo vlado, naj ukrepa in naj ne pozabi, da so gorska ognjišča tista, ki so zagotovila narodov obstoj na stičišču kultur in jezikov. Foto: Urban Bera
V PZS-ju ob mednarodnem dnevu gora pozivajo vlado, naj ukrepa in naj ne pozabi, da so gorska ognjišča tista, ki so zagotovila narodov obstoj na stičišču kultur in jezikov. Foto: Urban Bera

Gorništvo je gibanje, sestavljeno iz hoje, plezanja in smučanja. Vendar ni samo telesna dejavnost, je tudi ustvarjalnost in vir etičnih, estetskih, poučnih in duhovnih vrednot. Visoko doživljajsko vrednost gora dopolnjujejo pristnost, skromnost, tovarištvo, obzirnost, solidarnost in požrtvovalnost. Zato je vsak obisk gora nenadomestljiv prispevek k splošni izobrazbi, razgledanosti in osebni rasti posameznika.

Borut Peršolja v poslanici ob dnevu gora

. Gore so stvaren in resničen življenjski prostor, opozarjajo v planinski zvezi.

Ob mednarodnem dnevu gora v Planinski zvezi Slovenije opominjajo, da novi zakon o triglavskem narodnem parku v vseh odtenkih velja za ljudi, ne pa tudi za državo, ki "je od obljub pojedla zelo veliko". Upravi parka se namreč krčijo sredstva, občine čakajo na obljubljene projekte, neurejen promet v dolini pušča grenak priokus, je v poslanici z naslovom Živeti v Alpah opozoril podpredsednik PZS-ja Borut Peršolja.

"Namesto da bi država – v imenu svojega prebivalstva – prepoznala gorska območja, še posebej pa zavarovana območja narave, kot območja z dolgoročno in trajnostno perspektivo, parki še vedno veljajo kot območja, ki predstavljajo (velik) strošek in zavirajo razvoj," še opozarja Peršolja in dodaja, da v PZS-ju z zaskrbljenostjo spremljajo odzive, ki kažejo, "da po letu dni praktično ni več nikogar, ki bi bil z novim zakonom o Triglavskem narodnem parku zadovoljen".

Množični turizem ogroža naravne danosti
Ob tem Peršolja še opominja, da slovenske gore iz leta v leto obišče več domačih in tujih obiskovalcev, turizem pa zaradi množičnosti ogroža danosti, ki mu omogočajo razvoj. Dodal je, da so bila gorska območja v preteklosti prva deležna zakonske zaščite, to pa za njihov nadaljnji obstoj očitno ne zadošča več. "Spodbujanje odgovornosti za svoja dejanja, zavedanja o okoljskih vplivih in učinkih različnih gorniških aktivnosti je stalna naloga države, gorskih lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij," je prepričan.

Gore so resničen življenjski prostor, ki omogoča preživetje tako domačemu prebivalstvu, na primer z rabo tradicionalnih dejavnosti in turizma, kot tudi drugim, a na bolj posredne načine – na primer z obogatitvijo vsakdana. "Brez pitne vode, ki jo zbirajo in čistijo gorska območja, bi imela mesta številne težave. Živeti in delati v Alpah je zato privilegij, ki nas zavezuje z veliko odgovornostjo za njihovo ohranitev," še opominja Peršolja.

Letošnji dan gora posvečen gozdovom
Na spletni strani Združenih narodov, ki so prvi dala pobudo za poseben dan, namenjen goram, so zapisali, da je letošnji mednarodni dan gora osredotočen na gozdove v gorah. Kot pravijo v organizaciji, so zdravi gozdovi ključni za ekološko zdravje sveta, saj med drugim ščitijo povodja, ki zagotavljajo pitno vodo več kot polovici svetovnega prebivalstva.

Gorništvo je gibanje, sestavljeno iz hoje, plezanja in smučanja. Vendar ni samo telesna dejavnost, je tudi ustvarjalnost in vir etičnih, estetskih, poučnih in duhovnih vrednot. Visoko doživljajsko vrednost gora dopolnjujejo pristnost, skromnost, tovarištvo, obzirnost, solidarnost in požrtvovalnost. Zato je vsak obisk gora nenadomestljiv prispevek k splošni izobrazbi, razgledanosti in osebni rasti posameznika.

Borut Peršolja v poslanici ob dnevu gora