Knafelčeva markacija je znak zaupanja in varnosti v gorah. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Knafelčeva markacija je znak zaupanja in varnosti v gorah. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Da sta gorništvo in alpinizem med najljubšimi prostočasnimi dejavnostmi Slovencev, potrjuje že to, da so naše organizacije na tem področju med najstarejšimi na svetu.

Zveza, ki prek svojega predhodnega društva danes praznuje 129 let delovanja, je ena najbolj množičnih nevladnih in prostovoljskih organizacij v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija pri nas. Kot so zapisali v Planinski zvezi Slovenije, je PZS zveza društev, zavezanih žlahtnemu planinskemu izročilu, prostovoljstvu, humanitarnosti in skrbi za ohranitev gorske narave. Po njihovih navedbah organizacija v 293 društvih in klubih združuje skoraj 52.000 članov.

Planinci in planinke pod Triglavom v 20. letih 20. stoletja, ko je planinstvo postalo pomemben del slovenske narodne zavesti. Foto: fototeka Slovenskega planinskega muzeja (Gornjesavski muzej Jesenice)
Planinci in planinke pod Triglavom v 20. letih 20. stoletja, ko je planinstvo postalo pomemben del slovenske narodne zavesti. Foto: fototeka Slovenskega planinskega muzeja (Gornjesavski muzej Jesenice)

Kot je za STA povedal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, dolgoletni markacist in vodja tehnične skupine markacistov PZS-ja, bodo letos počastili predvsem sto let Knafelčeve markacije, drugo leto pa 130 let planinske organizacije. Glavna slovesnost ob tej priložnosti bo v Novem mestu, pripravljajo pa še veliko drugih dogodkov. "Pogled na našo markacijo pri obiskovalcih gora vzbuja zaupanje, saj vedo, da se podajajo na dobro vzdrževano in primerno opremljeno planinsko pot," še ponosno dodaja Rovan.

Rdeč krog in bela pika

Za očeta slovenske markacije velja Alojz Knafelc, ki je oblikoval enotno oznako za označevanje planinskih poti: markacijo, belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija. Njegov izum je tudi smerna tabla v rdeči barvi z belim napisom, so zapisali v planinski zvezi.

"Knafelčeva markacija je likovno izčiščen in popoln znak, velja pa tudi za simbol slovenskega planinstva. Leta 2007 je postala zaščitena z zakonom o planinskih poteh, s pomočjo katerega so te postale del javne infrastrukture, od leta 2016 pa je tudi zaščitena blagovna znamka," so še sporočili iz zveze.

Knafelc se je markacije izučil kot risar med gradnjo železnice med Hrpeljami in Kozino. Leta 1922 je napisal svoj priročnik za markacije, ki je postal osnova za markacije planinskih poti. Foto: Digitalna knjižnica Slovenije
Knafelc se je markacije izučil kot risar med gradnjo železnice med Hrpeljami in Kozino. Leta 1922 je napisal svoj priročnik za markacije, ki je postal osnova za markacije planinskih poti. Foto: Digitalna knjižnica Slovenije

Rovan ob tem dodaja, da "Knafelčevo poslanstvo danes uresničuje približno tisoč prostovoljcev markacistov, ki skrbijo za gosto omrežje planinskih in turnokolesarskih poti. Finančno breme vzdrževanja poti pa je vse do zdaj ležalo na plečih Planinske zveze Slovenije in planinskih društev. Novi zakon o planinskih poteh sicer obeta znatno pomoč države, toda njegova realizacija se je žal spet odmaknila v prihodnost."

Ob 129. obletnici PZS-ja je izšla tudi monografija Slovensko planinstvo skozi čas zgodovinarjev Petra Mikše in Kornelije Ajlec, ki ponuja pregled zgodovine planinstva na Slovenskem. Po zapisu planinske zveze monografija sledi razvoju planinstva v kronološkem zaporedju od prvih dokumentiranih pristopov v slovenske gore prek številnih alpinističnih uspehov v svetovnih gorstvih, odprtja Slovenskega planinskega muzeja do dejavnosti današnjih dni. Opremljena je s kratkimi biografijami vidnejših planincev in alpinistov, opisi pojmov in razlago posameznih dogodkov, predvsem pa z bogatim slikovnim gradivom, so še navedli v planinski zvezi.