Podoba plovila Chang'e-4. Foto: EPA
Podoba plovila Chang'e-4. Foto: EPA

Plovilo je s seboj prineslo instrumente za preverjanje geološke zgradbe tistega dela Lune in izvajanje bioloških poizkusov. Kitajski državni mediji so pristanek označili za "veliko prelomnico v raziskovanju vesolja", poroča BBC.

Cilj preteklih misij je bil pristanek na strani Lune, obrnjeni proti Zemlji, tokrat pa je prvič, da je plovilo pristalo na neraziskani oddaljeni strani zemeljskega satelita.

Plovilo je pristalo blizu Luninega južnega pola, od koder je že poslalo nekaj fotografij. Ker neposredna povezava ni mogoča, so vsi podatki poslani najprej na ločen kitajski satelit, nato pa so posredovani na Zemljo.

BBC poroča, da gre pri tej misiji za več kot zgolj za znanost. Takšen napredek v vesoljskih ambicijah Kitajske naj bi imel tudi veliko propagandno vrednost. Medijsko poročanje je bilo zelo previdno. Pred samim pristankom plovila do uradnega oznanila o uspehu namreč ni bilo veliko novic.

Leta 2013 je Kitajska na Zemlji bližjo stran Lune sicer že poslala plovilo Chang'e-3, tokratna misija pa je bila bolj tvegana in kompleksna.

Plovilo bo izvedlo preizkuse na različnih področjih. Foto: EPA
Plovilo bo izvedlo preizkuse na različnih področjih. Foto: EPA

Chang'e-4 bo raziskovalo kraj, imenovan Von Kármánov krater, ki naj bi nastal zaradi ogromnega udarca zgodaj v Lunini zgodovini. Gre za 13 kilometrov globok krater z več kot 2.500-kilometrskim premerom in je eden največjih takšnih kraterjev v sončnem sistemu.
Plovilo bo izvajalo tudi biološke poizkuse, med drugim s semeni krompirja in jajčeci sviloprejk, pa tudi poizkuse na področju radijske astronomije.

Sledili bosta plovili Chang'e-5 in Chang'e-6, katerih namen bo prinesti vzorce z Lune v laboratorije na Zemlji.

Kitajska je v primerjavi z ZDA in Sovjetsko zvezo oziroma Rusijo zamudnica v vesoljski tekmi. Svojega astronavta (tajkonavta) je v orbito poslala šele leta 2003, dolgo za Sovjetsko zvezo (april 1961) in ZDA (maj 1961).

Z uspešnih pristankom na temni strani Lune Kitajska po poročanju francoske tiskovne agencije AFP utrjuje svoje ambicije, da postane vesoljska velesila. Peking za svoj vesoljski program namenja precejšnja sredstva in namerava imeti do leta 2022 svojo vesoljsko postajo s posadko in eventualno tudi poslati ljudi na Luno.

Kitajska sonda pristala na temni strani Lune