Panoramska razglednica s kometa. Sonda je dodana računalniško za prostorsko ponazoritev. Foto: ESA/Rosetta/Philae/CIVA
Panoramska razglednica s kometa. Sonda je dodana računalniško za prostorsko ponazoritev. Foto: ESA/Rosetta/Philae/CIVA
Philae
V petek okoli 22. ure so začele baterije naglo izgubljati energijo. Na Esi so v divjem tempu izvajali še zadnje meritve in pretok podatkov. Foto: Esa
Philae
Philae na poti h kometu. Foto: Esa

Laboratorij na kometu 67/P Čurjumov - Gerasimenko je v noči na soboto ob 1.36 potrošil še zadnje zaloge električne energije za delovanje instrumentov in stik z njim je bil za Zemljo izgubljen. Tik predtem je sondi uspelo odposlati vse pridobljene podatke na znanstveni misiji.
Philae je tako opravil svojo primarno znanstveno nalogo, so sporočili z Evropske vesoljske agencije, in "zaspal". Ostal je v stanju pripravljenosti, kar pomeni, da so vsi instrumenti na krovu izključeni, prav tako velika večina sistemov razen najnujnejšega.
Verjetnost, da bi se sonda še kdaj prebudila, je zelo majhna. Kljub temu so na Esi tik pred koncem izvedli še nekaj ukrepov, ki bi lahko to možnost okrepili. Sondo jim je uspelo nekoliko obrniti na način, da imajo njene sončne celice potencialno večjo površino na voljo žarkom.
Leteča sonda Rosetta bo v soboto zjutraj ob 11. uri opravila oblet in za vsak primer poskušala vzpostaviti stik z robotom. Ta ima še sekundarni paket baterij, namenjenih polnjenju s fotovoltaiko, in če bo Sonce Philae še kdaj prebudilo, bo Rosetta to zaznala. Vsekakor na Esi ocenjujejo, da le 1,5 ure obsevanja na 12-urni kometov dan ni dovolj za delovanje laboratorija in komuniciranje po radijski zvezi.
Računajo še na (spet precej majhno) možnost, da se bo zaradi približevanja Soncu svetloba polagoma krepila in tako morda še za kratek čas prebudila po otoku na reki Nil poimenovano napravo. To bi se lahko zgodilo okoli božiča letos.

"Stroj je v težkih pogojih deloval sijajno in zelo smo ponosni na neverjeten znanstveni dosežek, ki nam ga je zagotovil," je izjavil vodja pristajanja Stephan Ulamec. Ekipi je kljub omejeni električni energiji iz Philaeja uspelo izvabiti še zadnji dve nedokončani operaciji. Radijski instrument Consert je poslal valove skozi notranjost kometovega jedra in zaznal njegovo strukturo, SD2 pa je zavrtal v tla in poskrbel za pridobitev vzorca tamkajšnje prsti.
Komet 67P je po prepričanju astronomov precej povprečen primerek, zato računajo, da bodo na njegovi podlagi lahko sklepali o lastnostih precej velike populacije.
Harpun na koncu niso izstrelili, tako da je speči Philae od zdaj naprej povsem prepuščen lastni težnosti in silam kometa, ki bo sčasoma postajal vse bolj dejaven z izpihi plinov in prahu.
Delo se šele začenja
V vsakem primeru bo okoli marca 2015 vročina že premočna za njegovo delovanje. Ne pa za letečo Rosetto: ta bo 67P spremljala tudi okoli Sonca, najmanj do začetka leta 2016. Delo se za Eso na tej zgodovinski misiji pravzaprav šele začenja.
A v nadzornem središču, kjer so upravljali Philae, so v nasprotju s prejšnjimi to noč ugasnili luči.
Ameriški mediji so v poročanju spomnili na učinek misij Apollo na generacije druge sredine prejšnjega stoletja (Apollo je pristal na Luni). Pogoste so ocene, da misija Rosetta skupaj s pristajalnim modulom Philae pomeni "trenutek Apollo" za Evropo in za zdajšnjo generacijo. Na strokovnih portalih kljub nekaj tehničnim zapletom in odpovedi podaljšane znanstvene misije Philae označujejo kot velik uspeh.
Rosetto čaka še najmanj en veliki trenutek: oblet Sonca skupaj s kometom poleti prihodnje leto.
Še prej se začenja še en zanimiv podvig: konec tega meseca bo Japonska vesoljska agencija v nebo pognala misiji Hayabusa 2, ki vključuje pristanek na asteroidu.