Posnetek kraterja, poimenovanega Jezero na Marsu, v katerem je bilo nekoč jezero. Zelena barva kaže glini podobne minerale, ki lahko nastanejo le s pomočjo vode. Foto: EPA
Posnetek kraterja, poimenovanega Jezero na Marsu, v katerem je bilo nekoč jezero. Zelena barva kaže glini podobne minerale, ki lahko nastanejo le s pomočjo vode. Foto: EPA

Raziskovalci so po proučevanju posnetkov prepričani, da so našli dokaze o izginulih jezerih in rekah, v katerih bi lahko nekoč živeli mikrobi. To potrjuje teorije, da bi na Marsu lahko obstajale za življenje ugodne razmere.

Pri tem Mars ni bil "vroč, brbotajoč kotel. Dolgo časa je na njem prevladovalo prijetno, z vodo bogato okolje", je dejal Jack Mustard z univerze Brown.

Drug dokaz, da je na Marsu nekoč tekla voda, so pokazale študije hribovitih predelov planeta. Ti naj bi vsebovali filosilikate, glini podobne minerale, ki lahko nastanejo le s pomočjo vode. Glinene plasti je pozneje pod seboj pokopala lava, znova pa so jih razkrili kraterji, ki so nastajali ob padcih kometov na površje rdečega planeta.

Marsove kamnine, ki vsebujejo omenjene minerale, so nastajale v obdobju, od pred okoli 4,6 milijarde let do pred 3,8 milijarde let, v času, ko so, ne le Mars, ampak tudi Zemljo in Luno, bombardirali kometi in asteroidi. Na Zemlji so kamnine iz tega časa večinoma uničili premiki tektonskih plošč, na Luni so se ohranili, a niso prišli v stik z vodo, zato pa so tisti z Marsa edinstveni primerki obdobja življenja tudi našega planeta.

Nasa bo na površje Marsa septembra poslala t. i. robotskega roverja, Marsov znanstveni laboratorij (Mars Science Laboratory), ki bo iskal znake preteklega in zdajšnjega življenja. Evropska vesoljska agencija pa misijo ExoMars načrtuje leta 2013.