Novoodkrita galaksija ponuja pogled na vesolje, kakršno je bilo 480 milijonov let po nastanku, so objavili Nasini astronomi v najnovejši izdaji znanstvene revije Nature.

"Vračamo se nazaj zelo blizu nastanka prvih galaksij, ki so se verjetno oblikovale okoli 200 do 300 milijonov let po velikem poku," je zapisal Garth Illingworth, profesor astronomije in astrofizike na Univerzi California v Santa Cruzu. Za še starejše galaksije, ki so verjetno v vesolju, bodo potrebovali senzorje naslednje generacije, ki bodo na nasledniku Hubbla.

Do starosti s pomočjo Dopplerjevega pojava
Astronomi oddaljenost galaksij oz. zvezdne svetlobe merijo s pomočjo t. i. rdečega premika, ki nastane zaradi Dopplerjevega pojava. Bolj ko je svetloba oddaljena, večja in bolj "rdeča" se opazovalcu zdi njena valovna dolžina. In višje, kot je število rdečega premika, starejši je objekt, ki oddaja svetlobo, ki je potrebovala več milijard let, da je Zemljo sploh dosegla skozi vesolje.

Novo najstarejšo galaksijo so poimenovali UDFj-39546824, odkrili pa so jo na kot noht velikem koščku neba med Hubblovim 87 ur trajajočim "globokim pogledom" (Ultra-deep field) v letih 2009 in 2010. Galaksija ima vrednost rdečega premika kar 10,3, kar je precej več od do zdaj najstarejše galaksije, ki so jo z vrednostjo 8,6 odkrili oktobra lani in naj bi nastala približno 600 milijonov let po velikem poku.

Kot je pojasnil Illingworth, je novoodkrita galaksija precej majhna v primerjavi z običajnimi galaksijami. "Samo naša Rimska cesta je stokrat večja," je obrazložil Illingworth.