Si upate napovedati, katere podobe bodo na takšni fotografiji naslednje leto? Torej, teme najbolj branih štirih novic leta 2016? Foto: NASA/JHUAPL/SwRI, Daniel Toschläger, EPA, Bryan Versteeg/Mars One
Si upate napovedati, katere podobe bodo na takšni fotografiji naslednje leto? Torej, teme najbolj branih štirih novic leta 2016? Foto: NASA/JHUAPL/SwRI, Daniel Toschläger, EPA, Bryan Versteeg/Mars One

Na MMC-ju se novih spoznanj v letu 2016 veselimo in upamo, da jih bomo odkrivali skupaj z vami. Tudi z vašimi predlogi in kritikami, za katere vas prosimo v komentarjih pod člankom.

Pluton
Svež pogled na Pluton. Na Nasi obljubljajo, da so na poti še boljši. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI
Komar
Stroški genetske metode boja proti malariji so za oblasti privlačnejši - od 200.000 do 400.000 dolarjev v primerjavi z 800.000 dolarji letno, kolikor za škropljenje porabijo na Floridi. Foto: EPA
Scholzeva zvezda
Tako si umetnik na univerzi v Rochestru predstavlja trenutek, ko se je par rdeče in rjave pritlikavke Soncu približal na 0,8 svetlobnega leta. Foto: Michael Osadciw/University of Rochester
Leonard Nimoy, Goddard
Nimoy leta 1967 na obisku v Nasinem Goddardu. Prevod: LEONARD NIMOY (drugi z leve), ki v televizijski seriji "Zvezdne steze" igra g. Spocka, na ogledu Goddarda, 15. marca 1967 skupaj z ženo Sandy, Robertom C. Baumannom (desno) in Paulom Henleyem. G. Baumann mu razkazuje strukturo malega, standardnega satelita v izdelavi. G. Nimoy je bil v Washingtonu na Goddardovi spominski večerji. Foto: Nasa, Goddard Space Flight Center
Luna, lunin mrk
Luna je bila poleti najbliže Zemlji in je na določeno noč delovala za 30 odstotkov svetlejša in za 14 odstotkov večja kot v najbolj oddaljenem položaju od Zemlje. Foto: EPA
Bit Coin
Bitni kovanci so kriptovaluta, ki je ne izdaja centralizirana finančna ustanova (navadno so to centralne banke), temveč odprto omrežje računalnikov z vsega sveta. V primerjavi z običajnim denarjem je količina bitnih kovancev omejena na 21 milijonov, zato ni podvržen inflaciji. Je pa, kot kažejo izkušnje zadnjih let, njihova cena zelo nestabilna. Foto: EPA
Planck
Planckov zemljevid vesoljskega prahu, izdelan v prejšnjih mesecih, je zadal dokončni udarec lanskim antarktičnim meritvam. Posnetek je vizualizacija podatkov o interakciji med medzvezdnim prahom in strukturo magnetnega polja domače Galaksije. Foto: ESA/Planck
Vodomat, Gimnazija Želimlje
"Fizikalni" trezor, s katerim so želimeljski gimnazijci zmagali na mednarodnem tekmovanju. Foto: Jan Adamič

Preteklo leto so zaznamovali številni znanstveni in inženirski presežki. Tako po zanimivosti javnosti, z vidika zgodovinskosti in po oceni znanstvene srenje je na samem vrhu prvi obisk Plutona sploh - tako meni kopica znanstvenih revij in svetovnih medijev. Na splošno med vidnejše teme tudi letos spadajo predvsem tiste, povezane z vesoljem. Prednjačita ameriška vesoljska agencija Nasa in evropska Esa - morda tudi zato, ker je prva izjemno spretna in dejavna pri razkrivanju svojega početja javnosti, druga pa se od nje hitro uči. A daleč od tega, da drugih zanimivosti ni ... spodaj je seznam, kaj ste najbolj brali vi, uporabniki MMC-ja.

Najbolj brano leta 2014
Najbolj brano leta 2013

20. Zgodovinski dosežek: raketa SpaceX vzletela in pristala
V vesoljski tekmi si svoj delež pogače - vse večji - reže tudi zasebna pobuda. Med najvidnejšimi je podjetje SpaceX znanega mogotca Elona Muska, ki stoji tudi za avtomobili Tesla in nekdaj celo PayPalom. Letošnje leto je bilo zanj grenko-sladko. Najpomembnejši dosežek: poslal je raketo v vesolje, kjer je postavila satelite v orbito, nato se je (prva stopnja) vrnila in varno pristala na mestu vzleta. To utegne revolucionarno poceniti potovanja v vesolje. Kaj je tu grenkega? Sicer le deloma primerljivo, a vendarle mu je prvo mesto odvzel konkurenčni Jeff Bezos s podjetjem Blue Origin, ki je manjšo raketo poslal do višine 100 kilometrov in nazaj. To je bilo na vrhu poletnega pelina, ko je sicer poprej brezhibna SpaceXova raketa Falcon 9 spektakularno eksplodirala tik po vzletu.

19. Keplerjev teleskop odkril Zemlji podoben planet
Iskanje eksoplanetov (planetov zunaj Osončja) je zadnji dve leti v razcvetu. Še posebej so zanimivi Zemlji podobni primerki, kot je denimo Kepler-452b, ki okoli svoje zvezde kroži na podobni razdalji kot Zemlja okoli Sonca, zvezda pa je Soncu podobna. Le 1,5 milijarde let starejša. Možnosti življenja? Obstajajo. Največji strokovnjaki so ob tem zbrali 20 eksoplanetov, ki so zanje najbolj osupljivi, določena raziskava pa je celo nakazala možnost, da se v temnejših predelih domačega Sončevega sistema skriva še kak dokaj velik planet.
18. Čigava je Luna?
Kdo si lahko lasti sive njive na Luni in drugih nebesnih telesih? Rudarjenje po vesolju je po najbolj optimističnem scenariju oddaljeno še kako desetletje. Toda morebitni dobički so tako visoki, da podjetja (in države) že zdaj računajo, kaj iz vesolja si lahko prilastijo.

17. Prvi obisk pritlikavega planeta v zgodovini
Od leta 1801, ko so odkrili prvi pritlikavi planet (takrat poimenovan drugače), pa tudi vseh 70 let fizičnega raziskovanja vesolja človeštvo tovrstnega nebesnega telesa ni še nikoli dejansko obiskalo. To se je spremenilo letos spomladi, ko je sonda Dawn dospela do Cerere, skoraj 1.000 kilometrov velikega objekta v pasu asteroidov. Najboljši posnetki in dognanja pa na Zemljo pravkar prihajajo.

16. Na Marsu odkrili tekočo slano vodo, a še ne vedo njenega izvora
Nasa je prek posnetkov satelita MRO, ki kroži okoli Marsa, našla dokaze za obstoj tekoče vode na tem planetu. Ta naj bi se pojavljala sporadično v obliki neke vrste hudournikov po pobočjih vzpetin. Čeprav le za drobec je odkritje povečalo možnosti za obstoj življenja na tem planetu, zato se agencije zdaj spoprijemajo s precejšnjimi kontaminacijskimi vprašanji. Vse moderne odprave so predpostavljale, da življenja na rdeči kepi pač ni, zdaj pa bodo morali vse, kar bo na Marsu pristalo, temeljito razkužiti. (Postopek lahko postane zelo, zelo drag.) Je pa decembra skupina francoskih znanstvenikov z instituta CNRS postavila hipotezo, da bi bil za hudournike lahko odgovoren led iz ogljikovega dioksida. Ta bi se lahko nabiral na površju Marsa in pod njim in ob otoplitvah skupaj z okoliško snovjo ustvaril tekočo mešanico, podobno vodi.

15. Foto, video: Ikonična Hubblova fotografija v novi luči
Vesoljski teleskop Hubble je eno svojih najbolj znanih fotografij (Stebri stvarjenja) dvajset let po nastanku poustvaril. Še kakovostnejšo, še večjo. Mimogrede, oblaki na fotografiji so veliki pet svetlobnih let, kar je primerljivo z razdaljo med Soncem in nam najbližjo drugo zvezdo. Hubble je letos praznoval 25 let delovanja.

14. Manj bleščeča plat znanosti: niti ni pomembno, če se kaj naredi, saj posledic ni
Kaj je narobe (in kaj ni) s slovensko znanostjo? Natančneje, z načinom, kako se financira? V poglobljenem intervjuju se je o tem za MMC razgovoril Aleš Iglič, profesor in znanstvenik z dvema doktoratoma, ki deluje na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

13. Foto, video: Skrivnost sonde Beagle 2 razrešena
Na božič leta 2003 je svet napeto čakal, ali bo Britancem uspelo na površje Marsa spraviti sondo Beagle 2. Ob velikem pompu je preprosto - izginila. Udarec nacionalnemu ponosu je ostajal nerazrešen vse do januarja letos ... takrat se je tudi razvedelo, da je neki drugi marsovski robot, veteranski Opportunity (Nasa) v težavah. Po maratonskem potovanju mu je namreč začel odpovedovati pomnilnik. Začasna sanacija je, kot kaže, uspešna.
12. Veliki hadronski trkalnik se vrača dvakrat močnejši
Z vesoljskih razsežnosti do najmanjšega obstoječega. Veliki hadronski trkalnik so po večletnem zatišju spet pognali, in to kar z dvakrat večjo silnostjo trkanja delcev. Večja kot je energija ob čelni koliziji dveh osnovnih delcev, več je je na razpolago, da se v "porodnišnici" pretvori v nekaj drugega. Če bodo v Švici imeli srečo, nekaj do zdaj še človeštvu neznanega. Morda nova vrsta Higgsovega bozona, morda delec izmuzljive temne snovi ... ali celo pentakvarkov. Kar se je dejansko zgodilo.

11. Slovenski "MacGyverji" z Gimnazije Želimlje sestavili najboljši sef na svetu
Želimeljski dijaki so izdelali najboljši "fizikalni" sef na svetu. Zmagali so na mednarodnem tekmovanju, kjer so sodelovali predstavniki 72 držav. Izdelali so škatlo, v katero se da "vdreti" le s pomočjo pameti oziroma z reševanjem ugank, povezanih s fizikalnimi zakoni. Vanj ni uspelo vdreti nobenemu, hkrati pa je bil ocenjen za najbolj do "vdiralca prijaznega".

10. Zadnji žebelj v krsto "zgodovinskemu odkritju"
Za trenutek nazaj k največjim vatlom obstoja. K zadevam, ki so velike kot vesolje samo. Leta 2014 je skupina spoštovanih znanstvenikov razglasila, da ji je uspelo najti "odmev" velikega poka in potrditi eno od teorij, kaj se je v vesolju dogajalo v prvih delčkih časa po samem začetku. Leto pozneje je svojo znanstveno integriteto dokazala tudi tako, da je odkritje sama sebi spodkopala in razglasila, da to ne drži. Teorija inflacije (neverjetno hitrega širjenja prostora na začetku časa, kar za 10 bilijon bilijon bilijonkrat v trenutku) s tem sicer ni ovržena.

9. Slovenca prva na svetu z licenco za pretvorbo med evri in bitnimi kovanci
Zagonsko podjetje Cashila je prvo na svetu pridobilo bančno licenco za pretvorbo med digitalno valuto bitcoin in evri. Sicer domuje na Češkem, toda za njim stojita Slovenca, ki na tehnologijo za bitcoinom, BlockChain, veliko stavita. Tako kot vse več velikih, svetovnih finančnih institucij.

8. Nocoj bo vredno vstati iz postelje - občudovali bomo lahko "krvavo Superluno"
Krvava Superluna je nadvse redek nebesni pojav. Nastane, ko se hkrati izpolnita dva pogoja. Prvi: da je Luna na svoji elipsi okoli Zemlje kar najbližje mogoče, s tem pa vidno večja. Drugi: da nastopi popoln Lunin mrk. Ker nekaj svetlobe vseeno obide Zemljo, naš naravni satelit dobi rdečkasto barvo. Pojav je opazoval lep del sveta, in kot kažejo komentarji pod to novico, tudi precej bralcev MMC-ja. Kakor tudi ob drugem rednem letnem spektaklu, meteorskem roju Perzeidov.
7. 19 tehnologij iz Zvezdnih stez, ki so se (skoraj) uresničile
Marca je umrl igralec Leonard Nimoy, bolje znan kot gospod Spock iz Zvezdnih stez. Znanstveniki in inženirji z vsega sveta, še posebej tisti, ki se ukvarjajo z vesoljem, so pohiteli s pojasnili, v kakšen navdih jim je bila znanstvenofantastična serija. MMC pa je preveril, koliko "naprednih" tehnologij se je (skoraj) uresničilo tudi na pravi Zemlji. Mimogrede, Nimoy je le nekaj tednov pred smrtjo vsem ljudem sveta sporočal, naj nehajo kaditi - in se učijo na njegovem primeru.

6. Tuja zvezda je vdrla v Osončje pred 70.000 leti
Zvezda rdeča pritlikavka je v času, ko se je homo sapiens sapiens ravno dobro razvijal, in to ob boku z neandertalci, vdrla v Osončje. Tako pravi znanstvena raziskava, ki je omenjeno zvezdo našla na nebu in iz njene hitrosti in smeri izračunala položaj v preteklosti. Kot kaže, je šla skozi ravno skozi (hipotetični) Oortov oblak, dom neštetih kometov, in če bi šla le malo bližje, bi lahko sprožila smrtonosen dež teh ledenih teles po Zemlji. Človeka ne bi bilo več. Da bomo resnici verni: vdirajoča zvezda je v resnici binarna, par zvezd, sestavljen in rdeče in rjave pritlikavke.

5. Milijoni gensko spremenjenih komarjev že bijejo vojno proti boleznim
Britansko podjetje Oxitec je v poskusnih izpustih po svetu v okolje izpustilo okoli 80 milijonov gensko spremenjenih komarjev, ki radirajo lokalne populacije komarjev. S tem nameravajo izpodriniti tiste, ki prenašajo klice malarije. A pomislekov je veliko ...

4. Med izbranimi kolonisti za Mars tudi Slovenec
Zasebna pobuda Mars One je pompozno sporočila, da bo po letu 2025 začela prvo pravo človeško kolonijo na Marsu. Denar je nameravala zbrati s sponzorji in snemanjem resničnostnega šova, ki bi tam potekal. Koloniste pa je začela zbirati s prostovoljci, ki so se prijavljali z vsega sveta. Med njimi se je znašel tudi Slovenec, ki je šel tudi v ožji izbor. Medtem so skeptiki (ki jih je zelo veliko) opozarjali, da mora iniciativa še zelo, zelo veliko pokazati - do takrat pa da je njen načrt nerealističen. Medtem so znanstveniki na Marsu ugotovili, kako se je Mars davno v preteklosti spremenil iz Zemlji podobnega, vodnatega sveta v današnjo puščavo: ko se je na Zemlji ravno razvijalo življenje, je Marsovo atmosfero odpihnilo Sonce.
3. Starejši očetje, več mutacij ali kako bo treba znova pretehtati starost
Marsikdo odlaša z zaploditvijo potomstva. Osebne preference ali stiskajoče okoliščine, v vsakem primeru se z višjo starostjo v semenčicah zgodi vse več genskih mutacij, so zatrdili raziskovalci z Univerze v Berkeleyju. Genske mutacije pa so loterija. V redkih primerih lahko prinesejo želeno spremembo (morda večja sposobnost možganov ali odpornost proti določeni bolezni). Precej pogosteje pa povečajo tveganje za nastanek bolezni.

2. Kitajsko nadzvočno plovilo vznemirja Američane
Tehnologija napreduje tudi na vojaškem področju. Kitajska je potrdila četrti preizkus nadzvočnega plovila, ki lahko nosi jedrsko orožje in leti z desetkratno hitrostjo zvoka. Novica je razburila Washington, in to v času, ko sta se državi zapletli v napetosti zaradi dogajanja v Južnem kitajskem morju.

1. Pluton prvič od blizu
Absolutno prvo mesto po branosti ste uporabniki MMC-ja "namenili" novici o obletu Plutona 14. julija letos. Drugo mesto je zasedla novica dne poprej, ko je sonda posnela drugo, oddaljeno stran tega pritlikavega planeta. S tem je bilo, kot napovedano, končano prvo obdobje raziskovanja Osončja, ko je človeštvo naposled obiskalo prav vse, kar je nosilo oznako planet. Zanimale so vas (in nas) kopice posnetkov, ki so počasi kapljale (in še prihajajo) zadnje mesece. Najbolj sveža pošiljka kaže Plutonove obale ob ledenih jezerih.

Na MMC-ju se novih spoznanj v letu 2016 veselimo in upamo, da jih bomo odkrivali skupaj z vami. Tudi z vašimi predlogi in kritikami, za katere vas prosimo v komentarjih pod člankom.















Na MMC-ju se novih spoznanj v letu 2016 veselimo in upamo, da jih bomo odkrivali skupaj z vami. Tudi z vašimi predlogi in kritikami, za katere vas prosimo v komentarjih pod člankom.