Na levi fotografiji del zahodne obala La Palme pred izbruhom, 31. avgusta. Na desni fotografiji isti del obale mesec dni pozneje, vidne so posledice toka lave in črna gmota, ki je ustvarila "podaljšek" obale La Palme.

Ognjenik brez imena v južnem delu otoka La Palma, na gorovju Cumbre Vieja, je izbruhnil 19. septembra letos. Lava je na svoji poti z vrha ognjenika proti morju doslej prekrila okoli tisoč hektarjev površin, evakuiranih je bilo več tisoč ljudi, uničenih je več kot tisoč domovanj. Edina dobra novica je, da izbruh do zdaj ni zahteval smrtnih žrtev, je poročal El Pais.

Prvi podzemni potresi, ki so nakazovali, da bi lahko ognjenik kmalu izbruhnil, so se na območju naravnega rezervata Cumbre Vieja začeli dogajati 11. septembra. Dober teden pozneje, 19. septembra, so potresi postali močnejši. Okoli 15. ure popoldne je ognjenik prvič izbruhnil v gozdnem območju Cabeza de Vaca na gori Montaña Rajada.

Regionalne oblasti so začele hitro evakuirati bližnje prebivalca. Do konca prvega dne izbruha, ko je žareča lava že dosegla prve soseske, so na varno umaknili 5600 najbližjih prebivalcev. Dva dni pozneje, 21. septembra, je lava dosegla kraj Todoque z nekoč 1300 prebivalci in ga izbrisala z obličja Zemlje.

Ogenj in lava dan po prvem izbruhu. Za povečavo klikni na fotografijo. Foto: Sentinel Hub EO Browser
Ogenj in lava dan po prvem izbruhu. Za povečavo klikni na fotografijo. Foto: Sentinel Hub EO Browser

Lava dosegla morje ob strahu pred izpusti

28. septembra je tok lave, ki je za sabo puščal opustošenje, dosegel morje. Regionalne oblasti so s strahom pričakovale eksplozije in toksične izpuste, ki so ob izbruhu pred 50 leti zahtevali smrtno žrtev, zato so prebivalcem okoliških občin odredili prepoved gibanja. Črni scenarij se na srečo ni uresničil. Reakcije so bile manj burne od pričakovanih, hkrati je veter toksične spojine odnašal stran od otoka.

Lave sicer vse to ni niti malo zanimalo. Še naprej se je iztekala v morje. El Pais je 19. oktobra poročal, da je lava v morju ustvarila 34 hektarjev veliko platformo, kar je podobno velikosti 50 nogometnih igrišč. Pokrajina se je s tem tako zelo spremenila, da bo otok La Palma potreboval nov zemljevid.

28. septembra je lava dosegla morje. 30. septembra je na posnetku jasno vidno sproščanje dima ob stiku lave z morjem. Hkrati se vidi razsežnost opustošenja, ki ga za sabo pušča tok staljenih kamnin ter
28. septembra je lava dosegla morje. 30. septembra je na posnetku jasno vidno sproščanje dima ob stiku lave z morjem. Hkrati se vidi razsežnost opustošenja, ki ga za sabo pušča tok staljenih kamnin ter "podaljšek" zahodne obale La Palme. Foto: Sentinel Hub EO Browser

Okoljsko opustošenje: Uničene plantaže banan in več kot tisoč domov

V oktobru je tok zaradi velikih količin lave zašel z ustaljene poti in ustvaril nove potoke na poti proti morju. Mesec dni po izbruhu je lava uničila več kot tisoč rodovitnih zemljišč, 56 kilometrov cest in 227 hektarjev plantaž banan, je poročal El Pais.

Španske oblasti trenutno ocenjujejo, da je tok staljenih kamnin poškodoval ali uničil 1452 stavb, med katerimi je bilo 1177 bivalnih. Evropski program za opazovanje Zemlje (Copernicus) navaja številko 2722, vendar naj bi njihovo poročilo zajelo vse zgradbe oz. konstrukcije na območju, poroča El Pais.

Zaradi izbruha so morali skupno evakuirati več kot 7000 ljudi. Številni med njimi so ostali brez svojega stalnega bivališča. Regionalna vlada Kanarskih otokov je v ponedeljek sporočila, da so kupili prvih 18 stanovanjskih enot, v katere bodo naselili prebivalce, ki so ostali brez strehe nad glavo.

Zaradi zračne onesnaženosti opozorila ranljivim skupinam

Pogled na celoten otok 25. septembra. Opazen izbruh in očitna razsežnost dima, ki ga je v zrak poslal ognjenik. Foto: Sentinel Hub EO Browser
Pogled na celoten otok 25. septembra. Opazen izbruh in očitna razsežnost dima, ki ga je v zrak poslal ognjenik. Foto: Sentinel Hub EO Browser

Vrednosti žveplovega dioksida v zraku, s katerimi merijo moč vulkanskega izbruha, v zadnjem času padajo, navaja strokovna skupina za nadziranje vulkanskih aktivnosti na Kanarskih otokih Pevolca.

Dim, ki se vali iznad ognjenika 11 dni po izbruhu, 30. septembra. Foto: Sentinel Hub EO Browser
Dim, ki se vali iznad ognjenika 11 dni po izbruhu, 30. septembra. Foto: Sentinel Hub EO Browser

Raven žveplovega dioksida je bila sicer najvišja 23. septembra, štiri dni po prvem izbruhu, ko so namerili za 50.000 ton žveplovega dioksida na dan, trenutno pa jih izmerijo med 16.600 in 23.100 dnevno, kar je še zmeraj precej.

Zrak trenutno še zdaleč ni čist. Kakovost zraka v petih občinah – Los Llanos de Aridane, El Paso, Puntagorda, Tijarafe in Tazacorte ‒ je bila v ponedeljek po navedbah oblasti "izjemno neugodna".

Regionalna vlada je ogrožene skupine, med njimi otroke, nosečnice ter ljudi z dihalnimi ali srčnimi boleznimi pozvala, naj se izogibajo daljšemu preživljanju časa na prostem.

Koncentracija suspendiranih delcev s premerom manj kot 10 mikrometrov je bila "najvišja zabeležena" od začetka izbruha, je ob tem posvarila Carmen Lopez, tiskovna predstavnica Pevolce.

Bo ognjeniku "zmanjkalo" lave?

Tokovi lave (črna barva) si utirajo pot proti morju. Foto: Sentinel Hub EO Browser
Tokovi lave (črna barva) si utirajo pot proti morju. Foto: Sentinel Hub EO Browser

Pevolca je na tiskovni konferenci v ponedeljek sicer sporočila pozitivno novico. Ognjeniku morda počasi zmanjkuje lave. Podzemni sistem, ki oskrbuje vulkan z lavo, očitno "popušča", zaloge magme pa so "postale manjše".

Strokovnjaki so pred nekaj dnevi na območju vulkanske odprtine sicer zaznali dvig tal za okoli deset centimetrov, kar pomeni, da je izbruh še vedno "intenziven". Vendar drugi parametri nakazujejo na umirjanje.

Prvi znaki umirjanja

Glede na prejšnje tedne se je umirila potresna dejavnost. Potresi še naprej prizadevajo ista območja v premeru med 10 in 15 kilometri od ognjenika ter na enaki globini, okoli 20 kilometrov. Odsotnost površinskih potresov je dober znak, saj se s tem zmanjšuje tveganje, da bi se pojavili novi zračniki stran od vulkanskega stožca, še navaja Pevolca.

Zmanjšale so se tudi emisije strupenih plinov v ozračju ter količina hrupa, ki ga povzroča bruhajoča lava. "To so brez dvoma pozitivni znaki," je zatrdila Carmen Lopez.

Ognjenik po več kot 50 dneh delovanja očitno kaže prve znake umirjanja, vendar je povzročena škoda za okolje in ljudi ogromna. Precej srečno naključje je, da je območje toka lave sicer precej neposeljeno.

Nekdanji lastnik plantaže avokada: "Ostaja mi upanje"

Otok La Palma je kot vsi Kanarski otoki močno odvisen od turizma, zaradi vulkanskega pepela in zračne onesnaženosti pa so morali pogosto zapirati letališče. Še večjo škodo so utrpeli pridelovalci banan, katerih plantaže je lava uničila in za sabo pustila opustošenje.

Španska vlada pod vodstvom Pedra Sancheza je obljubila finančno pomoč v skupni višini 225 milijonov evrov. Do zdaj naj bi sprostili okoli 21 milijonov, v zadnjem tednu še 18,8 milijona za ribiče in kmetovalce ter pet milijonov za "socialne zadeve".

Regionalne oblasti so najele 30 ljudi, ki popisujejo škodo in sprejemajo vloge oškodovanih posameznikov. Več prebivalcev najbližjega kraja toku lave, Los Llanos de Aridane, je sicer prejšnji teden za Reuters povedalo, da niso prejeli še nobene vladne pomoči.

"Ostaja mi upanje. Če nimaš upanja, kaj sploh počneš v svojem življenju?" se je vprašal 57-letni Oscar San Luis, ki je imel na območju, ki ga je pogoltnila lava, več počitniških hišic za turiste in plantažo avokada.